Slovesnost v spomin na štiri baviške junake – Govornika Luigia Negro in Franco Juri
Robert Škrlj, Primorske novice, Aktualno, leto 63, št. 206, 7. september 2009, str. 2.

"Samo 17let po ustrelitvi bazoviških junakov je bila sprejeta nova italijanska ustava, utemeljena na antifašizmu, ki je priznavala manjšinam pravico do izražanja v njihovem maternem jeziku, kar 50 let pa je morala slovenska manjšina v Italiji čakati na uzakonitev svojih osnovnih pravic." Dolg, topel aplavz je prekinil govor Luigie Negro, kulturne delavke iz Rezije in predsednice SKGZ iz Videmske pokrajine, ki je bila poleg Franca Jurija glavna govornica na včerajšnji slovesnosti pred spomenikom štirih ustreljenih junakov na bazovski gmajni.

"Še danes imamo pri nas v Videmski pokrajini težave, če naša narečja opredelimo kot slovenska narečja," je dejala Luigia Negro. "Nekateri trdijo, da je glavni sovražnik naših narečij slovenski knjižni jezik. A to ni res." Spet aplavz skoraj tisočpetstoglave množice, ki je skupaj s slovenskimi taborniki Rodu Modrega vala in skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije, sklenila krog okrog prireditvenega prostora ob spomeniku. "Prav nič narobe pa se jim ne zdi, če se v naše narečje vriva italijanščina in asimilacija napreduje," je dejala predstavnica Slovencev iz videmske pokrajine. Kot da bi italijanski manjšini v Sloveniji odrekali pravico do uporabe italijanskega knjižnega jezika samo zato, ker njeni pripadniki govorijo v narečju.

Juri: Dve plati medalje

Pripadnik italijanske narodnosti v Sloveniji in poslanec v državnem zboru Franco Juri je govorilo zgodovinskem in družbenem kontekstu, v katerem se je zgodil prvi tržaški proces, na katerem so pred 79 leti obsodili slovenske in hrvaške rodoljube in antifašiste, ter o italijanskem fašizmu, ki je italijanski narod potegnil v brezno vojne. "Danes pa bi nekateri radi omilili in relativizirali zločinska dejanja fašizma in krivdo za zlo prevalili celo na odporniško gibanje," je dejal Juri.
"Fašizem in antifašizem naj bi bila potemtakem samo dve plati iste medalje, oba enako odgovorna." Zgodovinski spomin želijo, po njegovem mnenju, utopiti v nekritičnem pogledu na življenje, v "kultu neumnossti, v velikem bratu potrošništva, v medijski lahkomiselnosti." V vsem tem poganjajo svoje korenine novi fašizmi in nove nestrpnosti. V ta kontekst spadajo, po njegovem mnenju, tudi politična prizadevanja, da bi na isto raven postavili nacifašizem in komunizem, kolaboracijo in odporniško gibanje. "V Evropi, pa tudi tu, pri nas, v Italiji in Sloveniji, želijo relativizirati in na novo pisati zgodovino samo zato, da bi kriminalizirali antifašizem in partizansko gibanje," je dejal. "S tem želijo odpreti vrata za rehabilitacijo fašizma (...). Jaz osebno pa sem ponosen, da sem sin italijanskega partizana garibaldinca, ki se je skupaj s slovenskimi partizani boril proti fašizmu in nacizmu."

Močna vladna delegacija

Slovesnosti v Bazovici se je letos udeležila močna vladna delegacija iz Slovenije: ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je zbrane tudi pozdravila, minister za šolstvo Igor Lukšič in državni sekretar z ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih. Prvič sta bila prisotna tudi predstavnika garde slovenske vojske. Kot običajno so se slovesnosti udeležili skoraj vsi izvoljeni predstavniki Slovencev v Italiji, od predstavnikov italijanskih lokalnih in deželnih oblasti pa je bilo videti samo predsednico tržaške pokrajine Mario Tereso Basso Poropat. Na slovesnosti, ki jo je kot vsako leto organiziral odbor za proslavo bazoviških junakov (v njegovem imenu je govoril predsednik Milan Pahor), so zapeli združeni pevski zbori in godba na pihala pod vodstvom dirigenta Marka Sancina.
Že v soboto zvečer pa je v okviru slovesnosti v centru Zarja v Bazovici nastopil Ženski pevski zbor Kombinat, taborniki pa so zvečer pri spomeniku prižgali taborni ogenj.

[Ostali zapisi]

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič polaga venec pred spomenik bazoviškim žrtvam. V ozadju minister za šolstvo Igor Lukšič.